Ali je standard VSME/VS obvezen? Kaj „prostovoljno“ v resnici pomeni

To je prvo vprašanje, ki si ga zastavijo vodstveni delavci, ko slišijo za evropski standard poročanja o trajnostnosti za MSP: ali je standard VSME/VS obvezen? Odgovor je ena sama beseda – ne –, vendar se za njo skriva bolj niansirano stanje. Standard je namreč lahko z vidika zakona povsem prostovoljen, v praksi pa se mu je težko izogniti. Prav to velja za standard VSME/VS. Ločimo torej, kaj izhaja iz prava in kaj iz pritiska trga.

Kratek odgovor: ne, standard VSME/VS ni obvezen

Dne 8. novembra 2026 nobeno podjetje ni zakonsko zavezano pripraviti poročila VSME/VS. Standard je pripravila EFRAG – strokovni organ, ki svetuje Evropski komisiji –, nato pa je bil sprejet s Priporočilom (EU) 2025/1710 z dne 30. julija 2025. Priporočilo pa sodi v t. i. soft law: gre za nezavezujoč instrument. Spodbuja, priporoča in predlaga skupni okvir, ničesar pa ne nalaga in ne predvideva nobenih sankcij.

Standard VSME/VS je bil prav s tem namenom tudi pripravljen. Cilj mandata, zaupanega skupini EFRAG, je bil malim in srednjim podjetjem, ki ne kotirajo na borzi – tistim, ki so zunaj področja uporabe CSRD –, zagotoviti standardiziran in poenostavljen okvir, da bi se lažje odzvala na zahteve po podatkih ESG, ki jih prejemajo, ne da bi morala prevzeti zahtevnost poročanja velikih podjetij. Gre za orodje, ki je na voljo, ne za dodatno breme.

„Pravno prostovoljen“: kaj to konkretno pomeni

Trditev, da je standard VSME/VS prostovoljen, ni prazna fraza. Ima zelo konkretne posledice:

• Brez sankcij. Če ne objavite poročila VSME/VS, vam ne grozi nobena globa, kazen ali opomin.
• Brez obvezne oddaje. Za razliko od letnih računovodskih izkazov ne obstaja noben register ali okence, kamor bi bilo treba oddati poročilo VSME/VS. Sami se odločite, ali ga boste pripravili, komu ga boste predložili in v kakšni obliki.
• Brez obvezne revizije. Standard VSME/VS za razliko od obveznega okvira CSRD ne zahteva preverjanja s strani tretje osebe niti dvojne pomembnosti. Prostovoljni pregled ali zagotovilo za večjo verodostojnost poročila sta mogoča, vendar gre za izbiro, ne za obveznost.
• Vgrajena modularnost. Lahko se omejite na osnovni modul (razkritja B1 do B11) ali mu dodate celoviti modul (C1 do C9). Načelo „če je primerno“ omogoča, da navedete le tisto, kar vas dejansko zadeva.

Če želite podrobno razumeti, kaj standard zajema, kakšna je njegova zgradba in kakšen je njegov status, si oglejte našo referenčno stran: standard VSME/VS, pojasnjen za MSP.

Zakaj standard VSME/VS pogosto postane „dejansko nujen“

Če je standard VSME/VS neobvezen, zakaj se ga loteva toliko podjetij? Ker pritisk ne prihaja iz zakona, temveč od njihovih poslovnih partnerjev. Prav tu se pravna prostovoljnost spremeni v dejansko nujnost.

Pritisk vrednostne verige

Glavno gonilo so naročniki. Velike skupine, za katere velja CSRD, morajo poročati o vprašanjih trajnostnosti v svoji vrednostni verigi – vključno s svojimi dobavitelji. V praksi zahteve prenašajo naprej: vprašalniki ESG, določila v razpisih, pogoji za uvrstitev med dobavitelje. Malo ali srednje podjetje, ki želi ostati dobavitelj velikega naročnika, tako skoraj nima izbire: podatke mora zagotoviti. Standard VSME/VS je tu skupni jezik, ki je veliko priročnejši od množice raznorodnih vprašalnikov.

Evropski zakonodajalec je to tudi predvidel. Direktiva Omnibus I določa mehanizem zgornje meje glede obsega informacij v vrednostni verigi (value chain cap), katerega namen je zahteve, ki jih naročnik lahko naslovi na partnerja z največ 1 000 zaposlenimi, omejiti na vsebino prostovoljnega standarda. Ta zgornja meja bo v celoti učinkovala, ko bo direktiva prenesena; takrat naj bi tudi MSP omogočila, da se zaščiti pred pretiranimi zahtevami. Ta mehanizem podrobno opisujemo v našem dosjeju o standardu VSME/VS in vrednostni verigi.

Banke in vlagatelji

Drugi vzvod je financiranje. Banke in vlagatelji pri obravnavi vlog vse pogosteje upoštevajo merila ESG. Leta 2026 je vendarle treba biti previden: francoske banke se še vedno večinoma opirajo na lastne vprašalnike, ki izhajajo iz njihovih regulativnih obveznosti. Standard VSME/VS torej ni uveljavljena bančna zahteva. Lahko pa je priročen standardiziran odgovor, s katerim se izognete izpolnjevanju drugačnega obrazca za vsakega sogovornika.

Prostovoljno po izbiri ali prostovoljno pod pritiskom?

Treba je torej ločiti dva zelo različna položaja. Na eni strani je podjetje, ki se na lastno pobudo odloči strukturirati svoje prizadevanje za trajnostnost: standard VSME/VS izbere kot okvir in ga uvaja v svojem ritmu, da bi predstavilo svoje zaveze. Na drugi strani je podjetje, ki od strateške stranke prejme vprašalnik ali v javnem razpisu naleti na zahtevo: poročilo pripravi, ker je v to potisnjeno. V prvem primeru gre za povsem izbrano prostovoljnost, v drugem za prostovoljnost pod pritiskom.

V obeh primerih ostaja pravna narava enaka – zakonsko vas k temu nič ne zavezuje. Gospodarski vidik pa se korenito razlikuje. Če se poročanja lotite vnaprej, namesto da ga pripravljate v naglici zaradi javnega razpisa, se vse spremeni: obvladujete obseg, kakovost podatkov in časovni načrt.

Ali standard „VS“ kaj spreminja?

Eno aktualno vprašanje je treba pojasniti, saj povzroča zmedo. Evropska komisija je 3. julija 2026 sprejela delegirani akt (sklic C(2026) 5011) o prostovoljnem standardu, ki se pogosto označuje s kratico „VS“. Ta akt, objavljen v Uradnem listu Evropske unije 21. septembra 2026 (Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/1560), velja od 24. septembra 2026; njegova uporaba ostaja prostovoljna (člen 2).

Standard VSME/VS (standard EFRAG, sprejet s priporočilom iz leta 2025) in „VS“ (standard, sprejet z delegiranim aktom leta 2026, ki velja od 24. septembra 2026) sta torej povezana, a ločena instrumenta, ki bi ju bilo prenagljeno enačiti. Imata pa skupno značilnost: v obeh primerih ostaja logika prostovoljna. Prehod s priporočila na delegirani akt krepi uradni status okvira, ne da bi ga spremenil v splošno obveznost za MSP.

Dva datuma, ki ju ne smemo zamenjati. Standard postane uporabljiv z začetkom veljavnosti, tj. tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije (člen 4). Zgornja meja glede obsega informacij v vrednostni verigi pa se uporablja le za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje (člen 3). Z drugimi besedami: nič ne preprečuje, da bi MSP standard uporabljalo že pred letom 2027.

Zakaj se tej temi ni mogoče izogniti: učinek Omnibus

Še en dejavnik pojasnjuje, zakaj vprašanje „prostovoljno ali obvezno“ postaja osrednje. Direktiva Omnibus I – Direktiva (EU) 2026/470 z dne 24. februarja 2026 je zvišala prag za vstop v področje uporabe CSRD. Odslej obveznost velja le za podjetja, ki presegajo dva kumulativna praga – več kot 1 000 zaposlenih IN več kot 450 milijonov EUR čistega prihodka (za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje).

Posledica: zelo veliko podjetij, ki so mislila, da bodo zavezana CSRD, je zdaj zunaj njenega področja uporabe. Njihove stranke, banke in trgi pa še naprej zahtevajo podatke ESG. Ta podjetja se zato obračajo k prostovoljnemu poročanju – in standard VSME/VS se ponuja kot najbolj naraven odgovor. V tem je paradoks: manj zakonskih obveznosti, dejansko povpraševanje pa ne pojenja. Za natančno umestitev standarda VSME/VS glede na CSRD in druge okvire si oglejte našo primerjavo okvirov za poročanje o trajnostnosti.

Povzetek

Standard VSME/VS ni obvezen: noben zakon ga ne nalaga in z njegovo odsotnostjo niso povezane nobene sankcije. Vendar je vse bolj nujen, ker ga vaše stranke, financerji in naročniki postavljajo kot pogoj za sodelovanje. Razumevanje te razlike – pravno prostovoljen, dejansko pogosto vsiljen – je ključ do tega, da se teme lotite premišljeno in se zanjo odločite po lastni izbiri, ne pod pritiskom roka.

Viri in preverjanje — preverjeno 8. novembra 2026

Vsaka regulativna trditev na tej strani je bila preverjena v uradnem besedilu. Spodnji sklici vam omogočajo, da to preverite sami.

• Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/1560 z dne 3. julija 2026 (sprejeta pod oznako C(2026) 5011) „o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo standardov poročanja o trajnostnosti za prostovoljno uporabo s strani podjetij, zaščitenih z zgornjo mejo glede obsega informacij v vrednostni verigi“ — pravna podlaga: člen 29ca(1) Direktive 2013/34/EU. Objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija L) 21. septembra 2026, velja od 24. septembra 2026 (člen 4); njen člen 3 (zgornja meja glede obsega informacij v vrednostni verigi) se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje. Uradno besedilo v EUR-Lex · različica, sprejeta 3. julija 2026 (PDF, Evropska komisija). Uporabni členi: 1 (opredelitev zgornje meje), 2(1) (kdo lahko uporablja standard), 3(2) (zgornja meja zajema le podatkovne točke iz Priloge II), 4 (začetek veljavnosti), uvodna izjava 5 (prenehanje pravnih učinkov Priporočila, sporočilo financerjem). Posredovana Parlamentu in Svetu 3. julija 2026 (oznaka Sveta 11697/26 z dne 9. julija 2026).
• Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/1563 z dne 3. julija 2026 (sprejeta pod oznako C(2026) 5010, sprememba evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS)): število obveznih podatkovnih točk zmanjšuje za 61 %. Objavljena v Uradnem listu Evropske unije 21. septembra 2026; začne veljati 10. novembra 2026 (člen 3) in se uporablja za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje. Uradno besedilo v EUR-Lex · sprejeta različica (PDF, Evropska komisija).
• Priporočilo Komisije (EU) 2025/1710 z dne 30. julija 2025 (sprejetje standarda VSME skupine EFRAG), objavljeno v Uradnem listu Evropske unije 5. avgusta 2025 — besedilo v EUR-Lex. Uvodna izjava 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2026/1560 določa, da bi ga bilo treba od začetka veljavnosti te uredbe, tj. od 24. septembra 2026, šteti za akt, ki „nima več pravnih učinkov“.
• Direktiva (EU) 2026/470 z dne 24. februarja 2026 (Omnibus I), objavljena v Uradnem listu Evropske unije 26. februarja 2026, veljati pa je začela 18. marca 2026 — besedilo v EUR-Lex. Prenos v nacionalno pravo je pričakovan najpozneje do 19. marca 2027.
• EFRAG — digitalna predloga VSME/VS in taksonomija XBRL, različica 2.0.0 z dne 4. novembra 2026 (pripravljena v skladu s prostovoljnim standardom (VS), tj. Delegirano uredbo Komisije (EU) 2026/1560, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije 21. septembra 2026; nadomešča različico 1.3.0 z dne 11. junija 2026, za katero EFRAG zahteva, naj se ne uporablja več) — stran EFRAG.

Imate vprašanje o časovnici? Stanje besedil spremljamo z navedbo datumov na naši strani spremljanje predpisov.